Umestitev Gen-UI v kurikule, učne načrte ter letne in sprotne priprave

Prispevek obravnava organizacijski vidik učinkovite umestitve generativne umetne inteli­gence v slovensko vzgojno-izobraževalno okolje. Umetna inteligenca (UI) ponuja številne priložnosti, vendar hkrati prinaša nove izzive za učence in učitelje. V prispevku je pred­stavljeno, kako naj generativno UI vključimo v vzgojo in izobraževanje, vključno s kuriku­lom za vrtce ter učnimi načrti in katalogi znanj poklicnega in strokovnega izobraževanja. Izhajamo iz analize⁷ nastajajočih kurikularnih dokumentov, kjer smo preučili pogostost in način pojavljanja pojmov, povezanih z UI. Analiza, ki vključuje 231 dokumentov, kaže, da so pojmi, kot so umetna inteligenca, ChatGPT in veliki jezikovni modeli, že vključeni v nekatere predloge, vendar jih snovalci kurikula še niso sistematično in celovito umestili v vse ravni in predmete izobraževalnega sistema. Na podlagi ugotovitev analize prenovlje­nih kurikularnih dokumentov ugotavljamo, da se pojmi, povezani z UI, pojavljajo, vendar večinoma v splošnem kontekstu, delno kot orodje za podporo pouku in redkeje kot kon­cept, ki zahteva kritično obravnavo. Na podlagi teh ugotovitev predlagamo večstopenj­ski pristop k implementaciji generativne UI v izobraževalni sistem, in sicer umeščanje na: kurikularni ravni, tj. integracija ciljev, razvejanost ciljev v učnih načrtih in katalogih znanj, didaktična priporočila, konkretni primeri rabe in redno posodabljanje; in na ravni učitelja, tj. strokovno usposabljanje, podporno gradivo in učne skupnosti. Prihodnost kurikularne prenove mora temeljiti na načelih prilagodljivosti, varnosti, etičnosti in vklju­čujočega pristopa, saj bo umetna inteligenca vse bolj vplivala na načine učenja in ocenje­vanja ter na profesionalni razvoj učiteljev.