Infrastrukturne možnosti in pregled orodij Gen-UI

Generativna umetna inteligenca (Gen-UI) hitro preoblikuje izobraževanje in pomeni po­memben korak v digitalizaciji. Učitelji jo lahko uporabljajo kot pomočnika pri pripravi učnega gradiva in oblikovanju vprašanj ali kot orodje za spodbujanje ustvarjalnosti pri učencih. Takšna orodja so tehnično kompleksne računalniške rešitve, ki zahtevajo zmo­gljivo infrastrukturo. Način tehnične izvedbe pomembno vpliva na dostopnost orodij, nadzor nad podatki, etično skladnost in prilagodljivost sistema. Prispevek predstavi štiri tipične načine izvedbe: spletne aplikacije v javnem oblaku, aplikacije v zasebnem oblaku, lokalno nameščene aplikacije in uporabo namenske nacionalne infrastrukture. Spletne aplikacije v javnem oblaku (npr. ChatGPT, Gemini) omogočajo izjemno dostopnost in niz­ke vstopne ovire, saj obdelava poteka na oddaljenih strežnikih. Vendar pa ta model od­pira pomembna vprašanja o zasebnosti podatkov in transparentnosti, saj orodja delujejo kot »črna škatla«. Aplikacije v zasebnem oblaku izobraževalnim ustanovam zagotavljajo bistveno večji nadzor nad podatki in sistemsko prilagodljivost, a hkrati zahtevajo viš­je finančne vložke in več tehničnega znanja. Lokalna namestitev daje instituciji popoln nadzor nad podatki, saj ti nikoli ne zapustijo lokalnega okolja, vendar zahteva ogromna vlaganja v drago in zmogljivo opremo ter usposobljen IT kader. Namenska nacionalna infrastruktura (kot je Slovenska tovarna umetne inteligence – SLAIF) bi lahko institucijam omogočila izkoristiti prednosti zasebnega oblaka (varnost, nadzor) brez visokih stroškov ter z manj kadrovskih zahtev. Na tovrstni infrastrukturi bi lahko rešitve prilagodili dejan­skim potrebam izobraževalnih institucij. Poleg infrastrukturnih možnosti prispevek po­nuja pregled orodij Gen-UI, ki jih razvrščamo glede na vsebino, ki jo generirajo (besedilo, slike, zvok, video, 3D vizualizacije, koda in igre).