Prevajanje v času protestantizma (1550–1595)

Svetopisemska besedila so slovenski protestantski pisci prevajali po eni ali dveh osnov­nih predlogah, ki so jih korigirali s posameznimi dodatnimi viri. Kadar je prevod v slovenščino že obstajal, so se naslanjali tudi na njegove rešitve. V tistih prevodih Jurija Dalmatina, ki se naslanjajo na prevode Primoža Trubarja, se giblje razmerje med ohra­njenimi Trubarjevimi in novimi Dalmatinovimi prevodnimi rešitvami v okviru 80 : 20 %. Nesvetopisemska besedila lahko glede na prevajalske postopke razdelimo na tri okvirne skupine: dela, ki vsebujejo poleg izvirnega besedila in povzetkov/parafraz razpoznavnih virov tudi dobesedne prevode lahko razpoznavnih virov; dela, ki kot prevodne predloge na naslovnici ali v spremnih besedilih izrecno navajajo vire, ki pa niso v resnici služili kot izvirniki, ampak so bili kvečjemu grobo povzeti; dela, ki predstavljajo prevod v današnjem pomenu besede. V tem obdobju so v slovenščino prevajali zlasti iz nemščine in latinščine, izjemoma tudi iz drugih jezikov, zlasti opazen in dokazljiv je vpliv nemškega jezika na skladnjo in izbor besedja v svetopisemskih prevodih. Vpliv prevajalskega dela slovenskih protestantskih piscev 16. stoletja je bil velik, prevajanje v tem času je namreč pomembno vplivalo na razvoj slovenskega knjižnega jezika, hkrati pa je pred slovenščino tudi postavljalo izziv, kako izraziti zelo zapleteno vsebino v še nastajajočem jeziku.