Prevodi v koroški jezikovni različici: Urban Jarnik in sodobniki

Prevajalsko dejavnost na Koroškem je skozi 19. stoletje zaznamovala izrazita jezi­kovna asimetrija: nemščina je bila uradni in glavni občevalni jezik, medtem ko se je slovenščina zapisovala v regionalnih različicah, saj se je knjižna slovenščina formi­rala še globoko v drugo polovico tega stoletja. Prva izrazitejša prevajalca iz nemščine in drugih jezikov v slovenščino sta bila duhovnik in pesnik Urban Jarnik in samouk Andrej Schuster-Drabosjak, ki je svoja v domačem narečju napisana besedila priredil po nemških predlogah. S prevodi nekaterih Jarnikovih pesmi je pesnik Johann Georg Fellinger okoli leta 1812 poskrbel za sploh prve prevode slovenske poezije v nemščino. Prvi razmah prevajalske dejavnosti, ki je sprva služila versko-vzgojnim namenom, je zabeležiti v 1830. letih na celovškem semenišču v okolju Anton M. Slomška, višek pa je dosegla po letu 1850, ko se je Celovec po zaslugi Antona Janežiča, urednika prvih slovenskih literarnih revij, knjižnega programa Mohorjeve in zbirke Cvetje iz domačih in tujih logov, uveljavil ne samo kot literarno organizacijsko središče, temveč tudi kot središče posredovanja prevodne literature v slovenščino, čeprav na Koroškem ni bilo večjega števila domačih prevajalcev. Z razvojem izvirne slovenske književno­sti je prevodna literatura po letu 1865 začela izgubljati na pomenu in kmalu bolj ali manj zamrla.