Vpliv prevodov na razvoj novih literarnih vzorcev v poeziji

V poglavju predstavljamo prevajanje svetovne poezije v slovenščino v drugi polovici 20. stoletja. Razvoj slovenskega leposlovja je namreč ravno v tej zvrsti potekal najhitreje in se ujel z razmahom literarnega prevajanja. Od 80. let dalje je sprotno kritiško presojo dopolnila analiza in zgodovina prevajanja, toda sama dejavnost je bila izključena iz literarnozgodovinskih pregledov kot neenakovredna izvirni produkciji. In vendar so prevajalci, pogosto sami pesniki, ravno s tem dokazovali izrazne potenciale slovenščine, se poglabljali v norme in načela medliterarne komunikacije, usmerjali recepcijo in širili strokovno znanje o kanonu svetovne poezije, si prizadevali vživeti se v zapletena tuje­jezična besedila, prenesti njihove značilnosti in jih udomačiti v ciljni literarni kulturi. Iskanje ravnotežja med posnemanjem izvirnikov in prilagajanjem domačim vzorcem je bilo še posebej zahtevno pri oblikah, ki so nastale v jezikih z drugačnimi prozodič­nimi lastnostmi. Za objavo prevodov sta bili najbolj zaslužni založbi Mladinska knjiga s popularno zbirko Knjižnica Kondor in elitno zbirko Lirika ter Cankarjeva založba z zbirko Nobelovci in Bela krizantema. Slovensko literarno obzorje se je najprej širilo ob antičnih in romantičnih pesnikih, od konca 60. let dalje so nove spodbude priha­jale iz poezije dekadence, nove romantike in simbolizma, razvojno zelo produktivno pa je bilo prisvajanje avantgardnih gibanj in modernizma. Na formativno vrednost prevodne poezije in prevajanja kot spodbude za razvijanje lastne so poleg razisko­valcev opozorili tudi pesniki. Iz njihovega izbora in komentarjev najljubših pesmi lahko razberemo, da se t. i. vplivom niso podrejali, temveč se na globinsko sprejema­nje pripravljali skozi lastni ustvarjalni proces. Pričujoči prikaz potrjuje spoznanje, da je prevajanje pomembno sredstvo transfera tujih jezikovnih, literarnih in kulturnih modelov, pri katerem se v drugačnem okolju tuji elementi ohranjajo, spreminjajo in navsezadnje začnejo funkcionirati kot lastnost domačega sistema.