Prevajanje na (avstrijskem) Koroškem od leta 1918 naprej

V 20. stoletju so na prevajalsko kulturo na avstrijskem Koroškem bistveno vplivale družbenopolitične okoliščine, saj so koroški Slovenci postali ena izmed avstrijskih narodnostnih manjšin in bili izpostavljeni močnim asimilacijskim pritiskom. Šele po drugi svetovni vojni je po večdesetletnem zamolku literarno prevajanje v oba jezika znova pridobilo na pomenu, razmahnilo pa se je v sedemdesetih letih 20. stoletja, mdr. v sklopu prizadevanj za izpolnitev narodnostnih pravic spričo ponovnega pojava nemškega nacionalizma na Koroškem. Porast slovenske literarne produkcije na Koro­škem, preoblikovanje založb Drava in Mohorjeva v dvojezične literarne založbe in ustanovitev založbe Wieser so bili temelj prevajalskega podviga, ki se je pričel konec osemdesetih let. Kmalu so te tri založbe izdale več kot polovico vseh literarnih prevo­dov iz slovenščine v nemščino, Mohorjeva pa je začela posredovati tudi nemško avstrij­sko literaturo v slovenskogovoreči prostor. Med literarnimi prevajalci in prevajalkami, ki so v preteklih desetletjih delovali v koroškem okolju in skrbeli tudi za pretok lite­rature iz drugih nekdanjih jugoslovanskih republik ter iz jugovzhodne in vzhodne Evrope, najdemo vidne koroške slovenske avtorje in avtorice, največji del prevodov pa so prispevali profesionalni prevajalci, ki sodelujejo tudi z drugimi koroškimi, avstrij­skimi in nemškimi založbami.