Prevajanje v Italiji in zamejske založbe

Slovenska etnična ozemlja, ki dandanes pripadajo italijanski državi, so imela izjemno pomemben pomen pri razvoju slovenske nacionalne identitete, zato so v poglavju predstavljene pomembnejše založbe in prevodna dejavnost na Tržaškem in Goriškem. Založniška in prevajalska dejavnost, povezana s slovenščino, se je na ozemlju Trsta in Gorice začela sredi 18. stoletja s prevodi verskih besedil. Sto let pozneje se ob prvih slovenskih časnikih začnejo pojavljati tudi prevodi literarnih del iz različnih jezikov. Po začetnem obdobju bogate produkcije, katere skupni cilj je razvoj slovenske naro­dne identitete, v obdobju po 1. svetovni vojni večina slovenskih založb zamre, aktivne ostanejo predvsem Edinost, Goriška matica in Goriška Mohorjeva družba. Ob objavi časopisov izdajajo (z bolj ali manj izraženimi založniškimi politikami) tudi prevode literarnih del svetovne zakladnice v slovenščino, polagoma pa se zlasti po 2. svetovni vojni v želji po predstavitvi slovenskih avtorjev tujemu bralstvu uveljavi tudi prevaja­nje slovenskih avtorjev v italijanščino in druge jezike. Tako se v drugi polovici 20. in 21. stoletju kljub precejšnji komercialno zaznamovani produkciji prevodov iz angle­ščine in drugih jezikov opaža tudi izrazito prizadevanje za ohranjanje slovenske nacio­nalne identitete ter mediacija med italijansko in slovensko kulturo. Dodaten omembe vreden vidik je želja po predstavitvi lokalnih, zamejskih slovenskih avtorjev, ki jim založbe posvečajo razmeroma veliko prostora.