Prevodne vrzeli

Literarnoprevodni stiki slovenske književnosti so različno intenzivni z različnimi tujimi literaturami: deloma so manj intenzivni stiki posledica perifernega statusa posamezne literature, deloma pa s povezanim dejstvom, da za določeno jezikovno kombinacijo ni na voljo literarnih prevajalcev. V preteklosti so nekatere osrednje kulturne osebnosti na Slovenskem izoblikovale priporočila glede izbora del, za katera so menile, da bi jih morali prevesti v slovenščino. Zadnji tak seznam je nastal leta 1991 z imenom »nacionalni prevodni program« in je zajemal pomembna dela iz osrednjih, pa tudi perifernih literatur iz vseh časovnih obdobij. V 21. stoletju takšna prevodna politika ne obstaja več. Prispevek oriše zgodovino literarnoprevodnih izmenjav s perifernimi literaturami, s katerimi smo si Slovenci delili politični pros­tor: z literaturama v turščini in albanščini, s katerimi smo se srečali v socialistični Jugoslaviji, in z dvanajstimi jeziki, ki so uradni jeziki EU in ki niso zajeti v ostalih poglavjih monografije. Pregledi pokažejo, da so izmenjave skromne in avtorsko ter žanrsko neuravnotežene, včasih celo nereprezentativne: pogosto prevladuje en žanr (na primer, otroška literatura) ali pa izbor del odseva specifični okus prevajalcev, ki se specializirajo za posamezni jezik.