Svetovljenje Prešerna in svetovni prevodni sistem

V dolgem 19. stoletju naj bi figura »narodnega pesnika« raven vsakokratne nacionalne književnosti uskladila s kanoničnimi merili svetovne književnosti. V slovenskih deželah je France Prešeren postal lik edinstvenega »nacionalnega klasika«, ki s svojim delom nadomešča očitno pomanjkanje klasičnega in modernega izročila v slovenščini in se postavlja med vrhove evropskega hiperkanona. Imaginarno Prešernovo »svetovlje­nje« (Kadir) skozi perspektive in kanonizacijo v slovenskem literarnem sistemu se je izkazalo za ideološko uspešno. Vendar pa njegova dejanska prisotnost v svetovnem literarnem prostoru ne ustreza domačim predstavam o njegovi vrednosti. Prešernova obrobnost v svetovnih sistemih jezikov, književnosti in prevodov je preprečila njegovo globalno prevodno prepoznavnost, razen za jezike in založbe iz Slovenije ali držav, ki so nekoč pripadale istim državam ali kulturnim povezavam (Habsburško cesarstvo, Jugo­slavija, slovanski svet). Poleg tega so njegove prevode in mednarodno priznanje ovirala njegova poetsko zapletena besedila.