Oblike sramu v sodobni slovenski pripovedi

Prispevek izhaja iz nekaterih ugotovitev o spremembah v slovenski književnosti. Temelji na teoriji metamodernizma, ki je v 21. stoletju v kapitalističnih družbah spodbudil nastanek novih estetskih tokov (nova iskrenost, estetika čudaškega in estetika nelagodnega ali zoprnega). S čustvene perspektive se skupne poteze teh tokov nanašajo na združevanje, preseganje in nihanje med ironijo in iskrenostjo, melanholijo in upanjem ter med osramočenostjo in brezsramnostjo. Prispevek na primerih izbranih del slovenskih pisateljic in pisateljev predstavi oblike iskrenosti, čudaštva in sramu.