Strategije in načini tolmačenja znakovnega jezika v izobraževalnem sistemu gluhih in naglušnih

V prispevku predstavljamo analizo strategij tolmačenja znakovnega jezika v povezavi z odločitvami tolma­ča slovenskega znakovnega jezika ter njihovega vpliva na stopnjo razumevanja/percepcije učne snovi pri gluhih/naglušnih učencih in dijakih v učnem procesu na osnovni ter srednješolski ravni v obeh oblikah šolanja. Za analizo najpogosteje uporabljenih strategij in načinov tolmačenja v znakovni jezik ter njihovega vpliva na stopnjo razumevanja učne snovi smo izhajali iz raziskave, ki je pokazala številne spremljevalne vplivajoče dejavnike, kot so skromne jezikovne kompetence mnogih šolajočih se gluhih in naglušnih, neu­streznost kompetenc in usposobljenosti tolmača za delo v razredu, slabo poznavanje oz. nepoznavanje jezi­kovno-kulturnih značilnosti akterjev v tolmaški situaciji, nedostopnost kompetentnih jezikovnih modelov in druge vizualne (ne)dostopnosti. Tudi pri nas smo zasledili tovrstne dejavnike, vendar je iz izsledkov študije razvidno, da si vsak tolmač prizadeva za čim boljši uspeh gluhih in naglušnih pri izobraževanju kljub težkim delovnim razmeram v učilnici.