Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih
Ključne besede:
literatura, družba, družbeni procesi, ekonomske transformacije, politični sistemi, umetnostKratka vsebina
42. simpozij Obdobja je bil posvečen neizogibnemu družbenemu okviru, v katerega se vpenja vsakršna literarna in širše umetniška dejavnost, ki pa ga radi odmislimo vsakič, ko literatura ali kakšna druga umetnost na nas napravi močan vtis. Analiziral je kompleksen odnos med slovensko in širše pojmovano družbo ter literarnimi procesi, ki se v njej odvijajo. Družbena vprašanja so bila ključna za pomemben del slovenske literarne vede vse od druge polovice 19. stoletja. Pozitivizem je pred prvo svetovno vojno s kopičenjem preverljivih podatkov želel doseči znanstveno objektivnost. Od 30. let in zlasti v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni je marksistična literarna veda literarnovedne študije odtegnila prevladujoči biografiki in jih vpletla v dialektično razumevanje širših zgodovinskih procesov, tj. razumevanje pojavov v njihovi konkretni manifestaciji, ki sestoji iz stalno spreminjajoče se enotnosti nasprotij. S krepitvijo heideggerjevske hermenevtike v 60. in 70. letih so se družbena vprašanja umaknila znotrajliterarnim, pozneje pa so na različne družbene vidike literature in umetnosti opozarjali poststrukturalizem s teoretsko psihoanalizo, empirična, sistemska in feministična literarna veda, kulturni materializem itd. Z drugih izhodišč kot literarna veda (a s primerljivim historičnim razvojem metod) povezavo med literaturo in družbo vzporedno osvetljujejo sociologija kulture, etnologija in antropologija ter pedagogika in andragogika. Vsi omenjeni metodološki pristopi še vedno legitimno sooblikujejo znanstveno razumevanje literature. Simpozij jih je predstavil ter poskusil pokazati na povezave in razlike med njimi.
Poglavja
-
Uvodnik
-
Prešernov Krst pri Savici med zgodovinsko faktografijo in svojimi odmevi
-
Prešernoslovska »španska vas«Prešernova recepcija iberskega baroka kot siva lisa prešernoslovja
-
Prešernov kult v letih po drugi svetovni vojni
-
»Dasiravno smo mesto Nemcev tiste stare Franke izvlekli na dan, vendar nismo našli milosti pri vladi«Cenzura Tugomerja
-
Kako meščanski je v resnici meščanski roman?Kvantitativna vsebinska analiza daljše slovenske pripovedne proze v dolgem 19. stoletju
-
Meščanska oblačila in moda v izvirnih romanih Josipa Jurčiča
-
Od romantičnih prijateljic do »novih žensk«Rekonceptualizacija ženskega prijateljstva in njen odraz v leposlovju s preloma 19. stoletja
-
Koncept telesne kazni ali »šiba novo mašo poje« v izbranih verskih publikacijah 19. stoletja
-
Literarni doprinos Janka Barlèa slovenskim dječjim časopisima Vrtec i Angelček
-
Pomen in estetska vloga smrti v medkulturnem kontekstu do konca slovenske literarne moderne
-
Zgodovinska avantgarda na mejiPrimer Trst
-
Čas in prostor v pesništvu Srečka Kosovela
-
Podoba otroka v medvojni modernistični dramatiki Stanka Majcna, Ivana Preglja in Slavka Gruma
-
Grupizem v literarnozgodovinskih raziskavah na primeru obdobja med svetovnima vojnama
-
Powieść Voranca Prežihova Doberdob w nowej interpretacji literackiej
-
Poezija v slovenski taboriščni in zaporniški periodiki
-
Avant-Gardist Practices and the Problem of Engagé Art in Socialism
-
Nekaj pogledov na literarnozgodovinsko periodizacijo slovenske poezije po drugi svetovni vojni
-
Roman v tranziciji, tranzicija v romanu
-
Tема «вычеркнутых» в современном словенском романеЭмпатический дискурс
-
Preko vode do svobode Tomaža Kosmača kot postjugoslovanski roman?
-
Ekonomski vplivi na obnašanje literarnih oseb v literaturi Toma Podstenška
-
Zakaj sploh pisatiRazredna melanholija in neoliberalizem v romanu Dijane Matković
-
Recepcija slovenske mladinske književnosti na Slovaškem (s poudarkom na obdobju po letu 1989)
-
Vpliv neoliberalizma na posameznika in družbo v izbranih esejih Renate Salecl
-
Mislej, Hrvatin, Semenič, MirčevskaSledi kapitalizma v sodobnih dramskih delih avtoric
-
Gledališče in ekologija ob primeru uprizoritve Vročina Žige Divjaka
-
Oblikovanje odrskega govora v uprizoritvah z družbeno aktualno tematikoNa primeru projekta Sedem dni Žige Divjaka in Katarine Morano
-
Najnovejša slovenska literatura v Italiji in njen sodobni družbeni kontekst
-
Upor in svoboda v sodobnem tržaškem romanu
-
Vrednotenje in kanonizacija pripovedi Ivanke Hergold
-
Izbira jezika slovenskih literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev v avstrijskem kontekstu
-
Odsev postmodernega družbenega utripa v najsodobnejši slovenski poeziji na avstrijskem Koroškem
-
Prevajanje v razvojnem in proračunskem načrtovanju Republike Slovenije
-
Kako danes razumeti slovensko e-pesništvoOd tehnološke igrivosti do družbene kritike
-
Podoba slovenskih literarnih avtorjev in literarnih del v internetnih memih
-
Cучасна словенська література в українському сегменті інтернету
-
Odzivi na jezikovno zvrstnost pri ekranizaciji kriminalnih romanov Avgusta Demšarja na socialnem omrežju Twitter
-
Podoba Čehov v slovenskem leposlovju
-
Slovani in drugi v povesti Ivana Hribarja Gospod Izidor Fučec, srednjeveška povest naših dni
-
Frank Wollman – zgodovinar slovenske in bolgarske dramatikeKako smo videti od zunaj?
-
Joseph Roth, imperium, SłoweniaKilka uwag
-
O slovenski književnosti v srbski književni periodiki (1905–1940)
-
Družbeno-kurikularne spremembe srednješolskega pouka književnosti od usmerjenega izobraževanja do sodobnosti in obravnave Tavčarjevega dela v vsakokratnih okoliščinah
-
Uporniška književnost kot tema učne enote po modelu Tilka
-
Integracijsko-korelacijski metodički pristup u nastavi susjednih književnosti (hrvatske i slovenske)
-
Poznavanje in branje slovenskega leposlovja pri govorcih slovenščine kot drugega ali tujega jezika
Downloads
