Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih

Avtorji

Andraž Jež (ed)
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede, Ljubljana

Ključne besede:

literatura, družba, družbeni procesi, ekonomske transformacije, politični sistemi, umetnost

Kratka vsebina

42. simpozij Obdobja je bil posvečen neizogibnemu družbenemu okviru, v katerega se vpenja vsakršna literarna in širše umetniška dejavnost, ki pa ga radi odmislimo vsakič, ko literatura ali kakšna druga umetnost na nas napravi močan vtis. Analiziral je kompleksen odnos med slovensko in širše pojmovano družbo ter literarnimi procesi, ki se v njej odvijajo. Družbena vprašanja so bila ključna za pomemben del slovenske literarne vede vse od druge polovice 19. stoletja. Pozitivizem je pred prvo svetovno vojno s kopičenjem preverljivih podatkov želel doseči znanstveno objektivnost. Od 30. let in zlasti v prvih dveh desetletjih po drugi svetovni vojni je marksistična literarna veda literarnovedne študije odtegnila prevladujoči biografiki in jih vpletla v dialektično razumevanje širših zgodovinskih procesov, tj. razumevanje pojavov v njihovi konkretni manifestaciji, ki sestoji iz stalno spreminjajoče se enotnosti nasprotij. S krepitvijo heideggerjevske hermenevtike v 60. in 70. letih so se družbena vprašanja umaknila znotrajliterarnim, pozneje pa so na različne družbene vidike literature in umetnosti opozarjali poststrukturalizem s teoretsko psihoanalizo, empirična, sistemska in feministična literarna veda, kulturni materializem itd. Z drugih izhodišč kot literarna veda (a s primerljivim historičnim razvojem metod) povezavo med literaturo in družbo vzporedno osvetljujejo sociologija kulture, etnologija in antropologija ter pedagogika in andragogika. Vsi omenjeni metodološki pristopi še vedno legitimno sooblikujejo znanstveno razumevanje literature. Simpozij jih je predstavil ter poskusil pokazati na povezave in razlike med njimi.

Poglavja

  • Uvodnik
    Andraž Jež
  • Prešernov Krst pri Savici med zgodovinsko faktografijo in svojimi odmevi
    Darja Mihelič
  • Prešernoslovska »španska vas«
    Prešernova recepcija iberskega baroka kot siva lisa prešernoslovja
    Špela Oman
  • Prešernov kult v letih po drugi svetovni vojni
    Ivan Smiljanić
  • »Dasiravno smo mesto Nemcev tiste stare Franke izvlekli na dan, vendar nismo našli milosti pri vladi«
    Cenzura Tugomerja
    Tone Smolej
  • Kako meščanski je v resnici meščanski roman?
    Kvantitativna vsebinska analiza daljše slovenske pripovedne proze v dolgem 19. stoletju
    Lucija Mandić
  • Meščanska oblačila in moda v izvirnih romanih Josipa Jurčiča
    Ana Perović
  • Od romantičnih prijateljic do »novih žensk«
    Rekonceptualizacija ženskega prijateljstva in njen odraz v leposlovju s preloma 19. stoletja
    Mia Hočevar
  • Koncept telesne kazni ali »šiba novo mašo poje« v izbranih verskih publikacijah 19. stoletja
    Diana Košir
  • Literarni doprinos Janka Barlèa slovenskim dječjim časopisima Vrtec i Angelček
    Kristina Riman, Barbara Riman
  • Pomen in estetska vloga smrti v medkulturnem kontekstu do konca slovenske literarne moderne
    Jernej Kusterle
  • Zgodovinska avantgarda na meji
    Primer Trst
    Tomaž Toporišič
  • Čas in prostor v pesništvu Srečka Kosovela
    Maša Rolih
  • Podoba otroka v medvojni modernistični dramatiki Stanka Majcna, Ivana Preglja in Slavka Gruma
    Vanja Huzjan
  • Grupizem v literarnozgodovinskih raziskavah na primeru obdobja med svetovnima vojnama
    Marta Cmiel-Bażant
  • Powieść Voranca Prežihova Doberdob w nowej interpretacji literackiej
    Inesa Kuryan
  • Poezija v slovenski taboriščni in zaporniški periodiki
    Neža Kočnik
  • Avant-Gardist Practices and the Problem of Engagé Art in Socialism
    Rastko Močnik
  • Nekaj pogledov na literarnozgodovinsko periodizacijo slovenske poezije po drugi svetovni vojni
    Andraž Jež
  • Roman v tranziciji, tranzicija v romanu
    Ivana Latković
  • Tема «вычеркнутых» в современном словенском романе
    Эмпатический дискурс
    Nadežda Starikova
  • Preko vode do svobode Tomaža Kosmača kot postjugoslovanski roman?
    Felix Oliver Kohl
  • Ekonomski vplivi na obnašanje literarnih oseb v literaturi Toma Podstenška
    Tonja Jelen
  • Zakaj sploh pisati
    Razredna melanholija in neoliberalizem v romanu Dijane Matković
    Primož Mlačnik
  • Recepcija slovenske mladinske književnosti na Slovaškem (s poudarkom na obdobju po letu 1989)
    Svetlana Kmecová
  • Vpliv neoliberalizma na posameznika in družbo v izbranih esejih Renate Salecl
    Janja Vollmaier Lubej
  • Mislej, Hrvatin, Semenič, Mirčevska
    Sledi kapitalizma v sodobnih dramskih delih avtoric
    Ivana Zajc
  • Gledališče in ekologija ob primeru uprizoritve Vročina Žige Divjaka
    Mateja Pezdirc Bartol
  • Oblikovanje odrskega govora v uprizoritvah z družbeno aktualno tematiko
    Na primeru projekta Sedem dni Žige Divjaka in Katarine Morano
    Nina Žavbi, Martin Vrtačnik
  • Najnovejša slovenska literatura v Italiji in njen sodobni družbeni kontekst
    Jadranka Cergol
  • Upor in svoboda v sodobnem tržaškem romanu
    Vilma Purič
  • Vrednotenje in kanonizacija pripovedi Ivanke Hergold
    Alojzija Zupan Sosič
  • Izbira jezika slovenskih literarnih ustvarjalk in ustvarjalcev v avstrijskem kontekstu
    Andrej Leben
  • Odsev postmodernega družbenega utripa v najsodobnejši slovenski poeziji na avstrijskem Koroškem
    Monika Podlogar
  • Prevajanje v razvojnem in proračunskem načrtovanju Republike Slovenije
    Aljanka Klajnšek
  • Kako danes razumeti slovensko e-pesništvo
    Od tehnološke igrivosti do družbene kritike
    Kristina Pranjić, Peter Purg
  • Podoba slovenskih literarnih avtorjev in literarnih del v internetnih memih
    Miha Sever
  • Cучасна словенська література в українському сегменті інтернету
    Olena Dzjuba-Pogrebnjak
  • Odzivi na jezikovno zvrstnost pri ekranizaciji kriminalnih romanov Avgusta Demšarja na socialnem omrežju Twitter
    Luka Horjak
  • Podoba Čehov v slovenskem leposlovju
    Andrej Šurla
  • Slovani in drugi v povesti Ivana Hribarja Gospod Izidor Fučec, srednjeveška povest naših dni
    Luka Kropivnik
  • Frank Wollman – zgodovinar slovenske in bolgarske dramatike
    Kako smo videti od zunaj?
    Ljudmil Dimitrov, Ljudmila Malinova-Dimitrova
  • Joseph Roth, imperium, Słowenia
    Kilka uwag
    Wiesław Przybyła
  • O slovenski književnosti v srbski književni periodiki (1905–1940)
    Pavle Jović
  • Družbeno-kurikularne spremembe srednješolskega pouka književnosti od usmerjenega izobraževanja do sodobnosti in obravnave Tavčarjevega dela v vsakokratnih okoliščinah
    Boža Krakar Vogel
  • Uporniška književnost kot tema učne enote po modelu Tilka
    Vesna Mikolič
  • Integracijsko-korelacijski metodički pristup u nastavi susjednih književnosti (hrvatske i slovenske)
    Marko Ljubešić
  • Poznavanje in branje slovenskega leposlovja pri govorcih slovenščine kot drugega ali tujega jezika
    Erika Kum

Downloads

Download data is not yet available.

Prenosi

Najavljeno

22 November 2023

Zbirka

Podrobnosti o monografski publikaciji

ISBN-13 (15)

978-961-297-198-4

Kako citirati

Jež, A. (Ed.). (2023). Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: Vol. Obdobja 42. Založba Univerze v Ljubljani. https://doi.org/10.4312/Obdobja.42.2784-7152