Literarnoprevodne izmenjave z osrednjejužnoslovanskimi jeziki

Poglavje predstavlja prevajanje iz hrvaščine, bosanščine, srbščine in črnogorščine v slovenščino in iz slovenščine v te jezike, ker pa obravnava tudi obdobje skupne države SFRJ, je uporabljen krovni izraz osrednjejužnoslovanski jeziki, ki zajema jezike nasle­dnike srbohrvaškega/hrvaškosrbskega jezika. Obravnavani prevodni literarni sistemi vsebujejo kanonizirana in temeljna besedila (v obdobju skupne države tudi za šolske potrebe), po letu 2000 tudi večino recentnih naslovov. Med prevodi v slovenščino so najbolj zastopana besedila Iva Andrića, Branka Ćopića, Mata Lovraka in Grigorja Viteza. Največ prevodov (in ponatisov) iz slovenščine štejejo Zupančičev Ciciban, Seliškarjeva Bratovščina sinjega galeba, Muca copatarica Ele Peroci, Vandotov Kekec, Levstikov Martin Krpan, Bevkova Knjiga o Titu in Mali upornik, Cankarjeve črtice, Ingoličev Deček z dvema imenoma, Vorančeve Solzice in Prešernova poezija. V obe smeri (v/iz slovenščine) prevladujejo prevodi proze, v 90. letih 20. stoletja prevodi poezije v periodiki, manj je prevodov dramatike. Prevajalcev v slovenščino je skoraj toliko kot prevajalcev iz slovenščine in število se še povečuje. Tako za prevajalce v slovenščino kakor iz slovenščine povečini velja, da ne prevajajo oz. so prevajali samo iz/v osrednje­južnoslovanske jezike.