Prevajanje »treh kron« italijanske književnosti: Dante, Petrarca in Boccaccio v slovenskih prevodih

Poglavje obravnava slovenske prevode del Danteja Alighierija (1265–1321), Francesca Petrarce (1304–1374) in Giovannija Boccaccia (1313–1375), treh velikanov italijanske in svetovne književnosti. Po uvodnih predstavitvah avtorjev in njihove ustvarjalnosti sledijo pregledi njihovih slovenskih prevodov in prevajalcev: knjižni prevodi Dante­jevih del obsegajo Božansko komedijo (več delnih in dva celotna prevoda), Dantejevo poezijo in politični spis Monarhija; Petrarca je knjižno zastopan z izbori poezij, celot­nim prevodom Stihov in dvema prevodoma eksistencialnega spisa Secretum; knjižni prevodi Boaccaccievih del pa vključujejo dva slovenska prevoda in eno »redigirano« različico Dekamerona ter biografsko delo Dantejevo življenje. Danteja, Petrarco in Boccaccia so prevajali številni znameniti slovenski prevajalci: knjižne prevode so prip­ravili Jože Debevec, Alojz Gradnik, Andrej Budal, Tine Debeljak, Božidar Borko, Niko Košir, Ciril Zlobec, Andrej Capuder, Srečko Fišer, Tomaž Jurca, Peter Amalietti, Tomaž Potočnik. V slovenščini je največ recepcijskih obravnav, tudi prevodoslovnih, posvečenih Danteju (v prvi vrsti Božanski komediji), ki mu sledi Petrarca, kar je gotovo tudi posledica njunega vpliva na slovensko književnost – izrazit je bil predvsem vpliv na slovensko romantiko.