Status literarnih prevajalcev in pogoji dela
Kratka vsebina
Status prevajalcev in tolmačev je od leta 1991 zaznamovalo nekaj prelomnih trenutkov, saj je osamosvojitev Slovenije prinesla izrazito povečanje prevodne produkcije, vstop Slovenije v Evropsko unijo pa je vzpostavil nekatere intenzivnejše povezave z drugimi državami. Različne predstavljene raziskave se dotikajo tako študij o posameznih prevajalcih, ki so jih pripravili bodisi prevajalci sami o svojem delu bodisi raziskovalci o delu prevajalcev, kot tudi širših raziskav o literarnih prevajalcih in njihovem statusu. Med slednjimi najdemo splošne raziskave o literarnoprevodnem trgu, ki temeljijo na odgovorih na različne vprašalnike, pa tudi biografske in bibliografske raziskave o slovenskih literarnih prevajalcih, ki pogosto temeljijo na intervjujih. Iz raziskav izhaja, da se je prevajalski poklic v zadnjih desetletjih izrazito feminiziral, kar se je s precejšnjim zaostankom začelo odražati tudi pri prevajalskih nagradah. Druga pomembna značilnost sodobnega trga je prekarnost, ki vpliva na način dela, kakovost življenja in druge aspekte življenja literarnih prevajalcev. Med zadnjimi poskusi za izboljšanje statusa prevajalcev je tudi Bela knjiga o prevajanju.