Status literarnih prevajalcev in pogoji dela

Status prevajalcev in tolmačev je od leta 1991 zaznamovalo nekaj prelomnih trenutkov, saj je osamosvojitev Slovenije prinesla izrazito povečanje prevodne produkcije, vstop Slovenije v Evropsko unijo pa je vzpostavil nekatere intenzivnejše povezave z drugimi državami. Različne predstavljene raziskave se dotikajo tako študij o posameznih preva­jalcih, ki so jih pripravili bodisi prevajalci sami o svojem delu bodisi raziskovalci o delu prevajalcev, kot tudi širših raziskav o literarnih prevajalcih in njihovem statusu. Med slednjimi najdemo splošne raziskave o literarnoprevodnem trgu, ki temeljijo na odgo­vorih na različne vprašalnike, pa tudi biografske in bibliografske raziskave o sloven­skih literarnih prevajalcih, ki pogosto temeljijo na intervjujih. Iz raziskav izhaja, da se je prevajalski poklic v zadnjih desetletjih izrazito feminiziral, kar se je s precejšnjim zaostankom začelo odražati tudi pri prevajalskih nagradah. Druga pomembna značil­nost sodobnega trga je prekarnost, ki vpliva na način dela, kakovost življenja in druge aspekte življenja literarnih prevajalcev. Med zadnjimi poskusi za izboljšanje statusa prevajalcev je tudi Bela knjiga o prevajanju.