Glagolska predpona za- pri zvočnih glagolih v slovenščini

Članek izhaja iz analize Rosanne Benacchio o vidski tvorbi zvočnih glagolov v rezijanščini, ter­skem in nadiškem narečju. Rosanna Benacchio ugotavlja, da je stanje v rezijanščini bolj arhaično kot v terskem in nadiškem narečju. V rezijanskem narečju se razlikujejo semelfaktivi, tvorjeni s sufiksom -nu- in kasneje dodatno s prefiksom za- na eni in dovršniki, ki pomenijo kratko, večkra­tno dejanje, tvorjeni s prefiksom s-/z- (blejat – (za)blejnut – zblejat), na drugi strani. V terskem in nadiškem narečju obstajajo samo tvorjenke s predpono za- in brez sufiksa -nu- (bleati – za­bleati; blejat – zablejat). Takšno je tudi stanje v slovenščini. Glagoli zvočnega oglašanja tvorijo dovršnike oz. vidske korelative (Krvina) s predpono za- (kričati – zakričati), v katerih se zliva pomen enkratnosti, kratke izvedbe dejanja in začetnosti, tudi preprosto celostnosti/dovršnosti. V tem oziru se glede delovanja glagolskega vida spet kaže pripadnost slovenščine in njenih narečij v zahodno skupino slovanskih jezikov.