Ekonomski pomen jezika: Poudarek na obmejnih regijah

Avtorji

Sonja Novak Lukanović
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; Inštitut za narodnostna vprašanja, Ljubljana

Kratka vsebina

V pričujočem prispevku izpostavljamo pomen jezika in njegovo povezavo ekonomskimi ak­tivnostmi v obmejnih področjih, kajti ta predstavljajo posebne vrste »naraven laboratorij», kjer je večkulturnost oz. večjezičnost objektivna realnost, ki jo je potrebno razumeti in spre­jemati kot rezultat številnih različnih zgodovinskih in političnih dogodkov.

Jezik v obmejnih območjih ima komunikacijsko in simbolično dimenzijo, jezik je poka­zatelj raznolikosti, prav tako pa jezik ni vedno najpomembnejši simbol, ki zaznamuje mejo med skupinami, toda je pomemben pokazatelj statusa posamezne skupine in odnosov med skupinami. Empirični rezultati raziskovanj so pokazali, da vprašani, ki so sodelovali v različ­nih raziskava v zadnjih 20 letih ne pripisujejo velikega pomena znanju jezika sosednje države (ki je v nekaterih mejnih področjih tudi manjšinski jezika) za družbeni ugled posameznika ali pa za komunikacijo v EU ali pa za usposabljanje in študij. Znanje jezika sosednje države je pomembno za zaposlitev v sosednji državi, istočasno pa se posameznik prav zaradi znanja jezika lažje prilagaja drugemu okolju in je zato tudi bolj uspešen. Rezultati omenjenih razi­skovanj so potrdili, da ekonomske spremenljivke vplivajo tako na izbiro kot na rabo jezika v specifičnih, z ekonomsko kategorijo zaznamovanih situacijah.

Prenosi

Izdano

8 January 2026

Kako citirati

Novak Lukanović, S. (2026). Ekonomski pomen jezika: Poudarek na obmejnih regijah. In T. Marvin Derganc (Ed.), Čiv, čiv, še sem živ: jezikoslovne študije v spomin profesorju Janezu Orešniku (pp. 293-305). Založba Univerze v Ljubljani. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/850/chapter/4590