Funkcijske in podporne glagolske zveze v slovenski teoriji naravnosti

V raziskavi se ukvarjamo s samostalniško-glagolskimi zgradbami (NVC) v nemščini, ki jih delimo na funkcijske glagolske zgradbe (FVC) in lahke/podporne glagolske zgradbe (LVC/ SVC). Na osnovi slovenske teorije naravnosti ocenjujemo njihovo procesno zahtevnost v pri­merjavi z osnovnimi glagoli (BV) in prostimi besednimi zvezami (FP). Korpusne analize potrjujejo, da se NVC pogosteje pojavljajo v manj naravnih slovničnih okoljih in besedilnih vrstah kot BV. Eksperimenti s slovenskimi študenti nemščine kot drugega jezika (L2) kažejo, da dobro znana FVC pospešuje kognitivno obdelavo, kar podpira domnevo o reprezentaciji zgradbe v mentalnem slovarju, medtem ko LVC niso bile dosledno počasneje procesirane kot FP. Ti izsledki nasprotujejo hipotezi nedoločenosti, ki je bila podprta v eksperimentu z narav­nimi govorci nemščine, in nakazujejo, da so se študenti nemščine kot drugega jezika primarno odzivali na prisotnost procesno zahtevne izglagolske izpeljanke. Naši rezultati prispevajo k razumevanju reprezentacije NVC v mentalnem slovarju in kognitivnih mehanizmov, ki so podlaga za procesiranje v drugem jeziku.