Literarnoprevodne izmenjave z madžarščino
Kratka vsebina
Poglavje obravnava zgodovino prevedenega leposlovja iz madžarščine v slovenščino in obratno. V prvem delu so po obdobjih obravnavani najbolj prevajani avtorji in izpostavljena so nekatera pomembnejša prevedena literarna dela, posebej je opozorjeno na slovenske prevode madžarskih književnikov Sándorja Petőfija in Móra Jókaija, predstavnikov literature 19. stoletja, v sodobnosti pa na šest izdaj slovenskega prevoda romana Ferenca Molnárja Dečki Pavlove ulice. V obeh jezikih so prevodi proznih del dvakrat pogostejši kot prevodi poezije, dokaj malo pa je prevedenih dramskih del. Med prevajalci iz madžarščine sta izpostavljeni Marjanca Mihelič in Gabriella Gaál, v obratni smeri pa sta posebej omenjena Orsolya Gállos in Jože Hradil, ki sta prevajala tudi v obratni smeri. Refleksijo slovensko-madžarskih prevodnih stikov so najbolj zaznamovali Štefan Barbarič, István Lukács, Jutka Rudaš, Judit Zágorec-Csuka in Júlia Bálint-Čeh. V zaključku poglavje ocenjuje pomen madžarskih in slovenskih prevodov v obeh kulturah in opozarja na nekatere prevodne trende v sodobnosti.
