Literarnoprevodne izmenjave s poljščino

V slovenščino je preveden nezanemarljiv del opusa najpomembnejših poljskih literatov. Prevodno zelo dobro pokrito je zlasti obdobje realizma, sledita obdobji modernizma in postmodernizma, medtem ko so ostala obdobja manj zastopana. Najbolj pogosto se prevajata proza in poezija, medtem ko je dramatika pritegnila manj prevodne pozor­nosti. Za prevode iz obdobja modernizma, postmodernizma in delno romantizma so zaslužni prevajalci, ki so bili aktivni pri vzpostavitvi študija poljskega jezika in knji­ževnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti, zlasti Rozka Štefan in Niko Jež. Zlasti pri prevodih (post)modernističnih del je izrazito dejavna Jana Unuk – posebej velja izpo­staviti njeno prevajanje opusa Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk. Podobno že od sedemdesetih let 20. stoletja velja za na Poljskem živečo Katarino Šalamun-Biedrzycko, ki je obenem tudi ena glavnih prevajalk slovenske poezije v poljščino. Prevodi iz sloven­ščine v poljščino zajemajo zlasti novejšo slovensko književnost od 90. let 20. stoletja dalje. Ti so pogosto delo prevajalcev, ki so s Slovenijo tako ali drugače povezani. Še bolj to velja za slovensko-poljsko prevodoslovno recepcijo, ki jo je zaznamovalo več razi­skovalcev, npr. Rozka Štefan, Niko Jež, Bożena Tokarz, Bożena Ostromęcka-Frączak, Agnieszka Zatorska; njihovo delo nadaljujejo tudi drugi raziskovalci.