Literarnoprevodne izmenjave z ruščino

V poglavju so uvodoma na kratko predstavljeni različni kulturnozgodovinski konteksti, ki so določali recepcijo ruske književnosti na Slovenskem v posameznih zgodovinskih obdobjih, ter postopna uveljavitev slovenske književnosti kot samostojne nacionalne književnosti pri Rusih. V osrednjem delu sledi podrobnejši pregled prevodov po posa­meznih obdobjih: obsežnejši del je namenjen daljši ter bogatejši zgodovini prevodov ruskih avtorjev v slovenščino, krajši slovenski književnosti v ruščini, pri obeh pregledih pa je v ospredju izpostavitev specifike prevodov v posameznih obdobjih ter kultur­nozgodovinskih okoliščin, ki so imele na to specifiko potencialni vpliv. V sklepnih treh razdelkih so posebej izpostavljena tista dela ruske in slovenske književnosti, ki so bila najpogosteje prevedena, v kratkem pregledu pa so predstavljeni najpomembnejši književni prevajalci ter tudi nekatere dosedanje prevodoslovne obravnave prevodov iz ruščine v slovenščini in obratno.