Fonološka neprozornost v slovenščini

Ena izmed ključnih ugotovitev klasične generativne fonologije je, da lahko veljajo posplošitve o glasovnih vzorcih v jezikih sveta ne le na površini, temveč tudi na več abstraktnih ravneh. Generativne analize, ki uporabljajo fonološka pravila, so razkrile, da med pravili obstajajo vsaj štirje odnosi, od katerih sta dva prozorna (torej resnična na površini), dva pa neprozorna. V prispevku se osredinjam na neprozornost, tj. ko neko pravilo bodisi velja v okoljih, kjer ga ne pričakujemo, bodisi ne velja, ko ga. Prispevek dokumentira osem primerov neprozornosti v slovenščini.