Komunikacijski šum v slovensko-kitajskem pogojnem diskurzu

Prispevek prouči načine izražanja pogojnosti v slovenščini in kitajščini. Čeprav imata oba jezika dobro izdelan sistem formulacije pogojno-posledičnih vezi, prihaja v medjezikovni komunikaciji pogosto do razhajanj v razumevanju. V slovenščini uporabljamo kombinacije pogojnih odvisnikov z veznikom če v povednem in pogojnem naklonu, vrsto pogoja pa na­tančneje določimo tudi s pomočjo členkov. Zanimivo je, da kitajščina razume kot »pogojne stavke« le tiste, kjer si v slovenščini pomagamo s členki, slovenski pogojni odvisniki s čistim če v povednem ali pogojnem naklonu pa v kitajščini sodijo med »domnevalne stavke«. Izsled­ki te kratke primerjalne študije kažejo, da se medsebojno nerazumevanje pojavi predvsem pri presojah, ali sogovorec predpostavlja realne možnosti ali pa govori o sedanjih in bodočih hi­potetično možnih situacijah. V teh primerih moramo najprej zagotoviti obsežnejši kontekst, ki postavi skupna izhodišča diskurza, pa še to ni zagotovilo za odpravo komunikacijskega šuma.