Morje in kontinentalci

Avtorji

Igor Grdina
ZRC SAZU, Inštitut za kulturno zgodovino, Ljubljana; Univerza Alma Mater Europaea

Kratka vsebina

Številni ustvarjalci slovenske literature, ki so živeli (večinoma) v zaledju, so v svojih opusih tematizirali morje. To zanje nevsakdanjo danost so doživljali z različnimi poudarki; najpogosteje kot veliko in očiščujočo moč. V ljudski pesmi se pojavlja tudi v vlogi izvrševalca pravice. V slovenski literarni klasiki se morje pojavlja kot naravna danost, ki ustvarja priložnost za blaginjo. Pogled modernistov je drugačen: Oton Župančič ga doživlja v koordinatah prenovljenega panteizma, kot trajno moč, ki presega vsa človekova spoznanja – tudi transcendentalna. Brezkončnost morja postane tudi pripravna za izražanje vzporednosti z ljubezenskim čustvovanjem. Po prvi svetovni vojni se pojavi podoba morja kot velike sile, ki se ne meni za človekova priza­devanja. Med drugo svetovno vojno pa ta v mirnem času ne ravno vzpodbudna konotacija deluje drugače – kot uteha, kot zagotovilo za minljivost stisk.

Prenosi

Izdano

16 June 2026

E-ISSN

2386-057X

Tiskane izdaje ISSN

2386-0561

Kako citirati

Grdina, I. (2026). Morje in kontinentalci. In U. Perenič (Ed.), & (Ed.), 62. seminar slovenskega jezika, literature in kulture: Voda v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi (pp. 9-20). Založba Univerze v Ljubljani. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/935/chapter/4811