Do kod (lahko) seže norma v skladnji?

Skladnja kot jezikovna ravnina je hkrati tudi ciljna ravnina vsakega jezikovnega sporočanja in zato je pod vplivom stalnih jezikovnih sprememb. Obravnava s komentiranjem konkretnih primerov znotraj besednozvezne, stavčne, povedne in nadpovedne skladnje predstavlja potencialne (še ne) povsem ustaljene posebnosti v rabi, ki so zato slovnično, pomensko in pragmatično lahko problematični ter zato obsojeni na sprotno in stalno presojo tudi z vidika normativnosti.