Literarna večjezičnost v Benečiji

S pričujočim prispevkom se dopolnjuje korpus raziskav o literarni večjezičnosti v Benečiji, s poudarkom na pesniškem opusu treh sodobnih pesnic, Marine Cernetig, Anite Bergnach in Antonelle Bukovaz. Pri tem uvodoma predstavim dejavnike razvoja beneškoslovenskega pesništva (migracije, šolska in jezikovna politika) in literarnozgodovinski okvir beneškoslovenske poezije. Pesništvo Marine Cernetig pripada v Benečiji najbolj prepoznavnemu modelu pesnjenja, ki je namensko napisano v beneškoslovenskem narečju in praviloma dosega bralca v izvirniku in prevodu (dvojezične ali večjezične objave pesmi). Antonella Bukovaz je prelomila s tem tradicionalnim modelom pesnjenja in piše pesmi v italijanskem jeziku, pri čemer prek slovenskih besed mestoma nakazuje nemoč dominantnega jezika za izraz intimnih občutij in problematizira odnos do slovenskega jezika v Benečiji. Anita Bergnach predstavlja model pesnjenja v slovenskem standardnem jeziku, ki ga utemeljuje na viziji Ivana Trinka o jezikovnem razvoju Benečije. Vsi trije modeli pesnjenja imajo skupno presečišče v refleksiji ogrožene jezikovne identitete v Benečiji, ki jo lahko razumemo kot prepoznavno komponento sodobne beneškoslovenske poezije.