Prevzemanje iz slovanskih jezikov na primeru beloruščine, ruščine in ukrajinščine

Avtorji

Domen Krvina
ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana; Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Mladen Uhlik
Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta; ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, Ljubljana

Kratka vsebina

V prispevku je predstavljena problematika prevzemanja krajevnih in osebnih lastnih imen iz vzhodnoslovanskih jezikov v slovenščino. Ker se ti jeziki zapisujejo v cirilici, je najprej prikazana razlika med prečrkovanjem in podomačenim zapisom. Obravnavano je razmerje med črko in glasom, prevzemanje mehčanja soglasnikov, akanja in jakanja, posebnosti pri razvoju e in i v zaprtih zlogih v ukrajinščini ter vprašanje nekaterih končajev in samomnožinskih samostalnikov. V Slovenskem pravopisu 2001 sta beloruščina in ukrajinščina glede na ruščino obravnavani razmeroma obrobno in z le malo zgledi. Zlasti novejše gradivo v korpusu Trendi kaže, da se zdi marsikje smiselno priznavanje dvojnic, kar bo pomembna naloga za nastajajoči Pravopis 8.0 oz. ePravopis.1 Prispevek se umešča na primerjalno slovansko in obenem slovenistično (pravopisno) področje.

Prenosi

Pages

181-189

Najavljeno

19 November 2024

Zbirka

Licenca

Licenca

Kako citirati

Krvina, D., & Uhlik, M. (2024). Prevzemanje iz slovanskih jezikov na primeru beloruščine, ruščine in ukrajinščine. In S. Štumberger (Ed.), Predpis in norma v jeziku: Vol. Obdobja 43 (pp. 181-189). Založba Univerze v Ljubljani. https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/664/chapter/3920